Danes me je nekdo vprašal, koliko črk ima abeceda. »25!« sem izstrelila kot iz topa in mislila še ziniti »in 9 vokalov!«, a se me hitro popravili. Ne, 26. Kar je povsem pravilno, če je sogovornik Nemec in razmišlja v svojih črkah, medtem ko si se ti v osnovni šoli naučil slovenske verzije. Kdo ima zdaj prav?
Hvalabogu je bil moj sogovornik pameten in razumel mojo konotacijo, čeprav jaz nisem njegove.
Z jezikovnimi pastmi se srečujem že od prvega dne tukaj v Berlinu. Nemci imajo namreč jezikovno standardidirano skoraj vse, tudi t.i. e-mail nemščino. Kar pomeni, da se elektronsko pošto piše na prav določen in vljuden način. Njihovi mejli niso kratki in jedrnati, kot sem bila tega navajena v Sloveniji, ampak se vijejo in dobrikajo kar čez nekaj odstavkov. V njih je specifirana vsaka misel, korak ali procedura, da ne nastanejo nepotrebni nesporazumi. Mißverständnis-i, kot se reče čarobni besedi.
Zakaj čarobni? Ker še nisem srečala besede, ki bi tako suvereno zgladila morebitne nesporazume, zamere ali totalne komunikacijske šume. Pri nas bi se že zdavnja poslali v p.m, se zatožili šefu in potem čez nekaj let pomirili duhove za šankom, medtem ko Nemci uporabijo le besedo Mißverständnis in spet je med komunicirajočimi vse lepo in prav. Kajti šlo je le za nesporazum.
Če nisi ravno mati Tereza in ne prekipevaš od altruizma, se moraš te njihove vljudnosti pošteno naguliti. Najprej se naučiš pravilno nagovarjati bralca e-mailov, potem se učiš prefinjenega prehajanja na poanto maila, nato sledi vsaj dvoodstavčna obrazložitev poante in vzvodov pisanja in na koncu trikratno pozdravljanje in odzdravljanje.
Najprej seveda izgubiš živce. Pri nas se zmeni vse na lepe oči, preko vez ali preko kuvert:)))
Hvalabogu je bil moj sogovornik pameten in razumel mojo konotacijo, čeprav jaz nisem njegove.
Z jezikovnimi pastmi se srečujem že od prvega dne tukaj v Berlinu. Nemci imajo namreč jezikovno standardidirano skoraj vse, tudi t.i. e-mail nemščino. Kar pomeni, da se elektronsko pošto piše na prav določen in vljuden način. Njihovi mejli niso kratki in jedrnati, kot sem bila tega navajena v Sloveniji, ampak se vijejo in dobrikajo kar čez nekaj odstavkov. V njih je specifirana vsaka misel, korak ali procedura, da ne nastanejo nepotrebni nesporazumi. Mißverständnis-i, kot se reče čarobni besedi.
Zakaj čarobni? Ker še nisem srečala besede, ki bi tako suvereno zgladila morebitne nesporazume, zamere ali totalne komunikacijske šume. Pri nas bi se že zdavnja poslali v p.m, se zatožili šefu in potem čez nekaj let pomirili duhove za šankom, medtem ko Nemci uporabijo le besedo Mißverständnis in spet je med komunicirajočimi vse lepo in prav. Kajti šlo je le za nesporazum.
Če nisi ravno mati Tereza in ne prekipevaš od altruizma, se moraš te njihove vljudnosti pošteno naguliti. Najprej se naučiš pravilno nagovarjati bralca e-mailov, potem se učiš prefinjenega prehajanja na poanto maila, nato sledi vsaj dvoodstavčna obrazložitev poante in vzvodov pisanja in na koncu trikratno pozdravljanje in odzdravljanje.
Najprej seveda izgubiš živce. Pri nas se zmeni vse na lepe oči, preko vez ali preko kuvert:)))
A potem le vidiš, da prideš veliko dlje, če nekoga verbalno posiljuješ prijazno, kot pa po balkansko, tako, da mu j*** mater. Ni kaj, z razumom se daleč pride.
Kmalu,
Nina
Ni komentarjev:
Objavite komentar