Priznam, najprej sem se branila raznoraznoh socialnih webmrežij, kot je MySpace ali Facebook. Vem, da sem še na začetku leta kritizirala vse, ki so zblazneli za to novo obliko navezovanja stikov. Zdelo se mi je pač nenaravno, da imaš svoje prijatelje popredalčkane na spletu. Sploh me je motil termin "friends", ki na FB velja prav za vse, pa naj bodo to tvoji nekdanji sošolci iz faksa, ljudje, ki si jih šele pred kratkim spoznal na partijih ali pa res tisti, ki jih poznaš že celi lajf.
No, ko enkrat le postaneš del virutalnega prijateljevanja, spoznaš, da so "friends" pravzaprav tvoj virtualni kapital. Tvoj linden dollar. Več kot jih imaš, več psiho testov lahko narediš, več linkov kot jim pošlješ, bolj vse aplikacije spoznavajo tvoj profil in preference. In njihove.
Najprej sem bila seveda obupana. Nimam namreč veliko FB kapitala. Pa ne da ga sicer ne bi imela. Le da je naložen nekje drugje. In se plemeniti ob neposrednih stikih. Predvsem pa se vedno vprašam, ali moj prijatelj res želi to obliko komunikacije. Da najine odnose sedaj regulira in vrednoti nek internetni portal, okoli katerega kot morski psi cirkulirajo veliki gobal playerji.
Zato vztrajam pri moji, za FB najbrž nič kaj ponosni številki. Moji pravi prijatelji namreč živijo nekje drugje. Rada jih imam skrite v mojih mislih in hrepenenjih. In so vsi po vrsti the nicest person alive, not only on FB.
Kmalu,
Nina
Ni komentarjev:
Objavite komentar